Profesor Zvezdan Pirtošek je zdravnik, nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti ter dolgoletni predstojnik KO za bolezni živčevja. Je soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost, predsednik slovenskega Sveta za možgane, soustanovitelj Društva bolnikov s parkinsonizmom in predsednik strokovnega odbora Združenja bolnikov z demenco. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen) in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demenc mu je predsednik RS podelil državno odličje Red zaslug.

Prvi dan bo uvodno predavanje v plenarni del izvedel priznani nevrološki specialist prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Osvetlil bo vpliv gibanja na procese v naših možganih in skozi oči znanstvenika prikazal, kako kolesarjenje pravzaprav pripomore tudi k blagostanju bivanja.

Martin Eder, Ministrstvo za podnebje, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo (Klimaaktiv), Avstrija

Erik van den Eijnden ima več kot 20 let izkušenj kot javni uslužbenec nizozemske vlade, zdaj pa dela kot namestnik direktorja za aktivno mobilnost (kolesarjenje in hoja) na ministrstvu za infrastrukturo in upravljanje voda na Nizozemskem. Erik ima dolgoletne izkušnje s področja prostorskega načrtovanja, kot tudi načrtovanja nepremičnin ter železniških postaj in javnega prevoza. Z vzpostavljanjem zaupanja med ključnimi akterji in razvijanjem skupnih vizij poskuša doseči cilje trajnostne mobilnosti.

Erik van den Eijnden, namestnik direktorja za aktivno mobilnost na Ministrstvu za infrastrukturo in vodo, bo v tej predstavitvi govoril o kolesarjenju na Nizozemskem. Nizozemska je država, ki ima kolesarstvo v svojem DNK, saj ima več koles kot prebivalcev. Erik bo povedal, kako Nizozemska gradi to kolesarsko kulturo, od nacionalne politike do lokalnega izvajanja.

Milena Černilogar na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vodi Sektor za trajnostno mobilnost in prometno politiko. Kolesarjenje je način njenega življenja. Poleg kolesarjenja na delo je kolesarila ob Dravi, Donavi, Renu, Muri; prekolesarila je številne prelaze v Dolomitih in prečila Alpe. V mandatu 2009 – 2012 je bila predsednica Kolesarske zveze Slovenije, v letih 2013 in 2014 pa je imela svojo UCI gorsko kolesarsko ekipo “Blackthorn GT”. V tem obdobje je bila tudi med ustanovitelji gorsko kolesarskega konzorcija “OdprimoPoti.si”.

Gregor Steklačič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo bo področje kolesarstva analiziral s finančne perspektive in več povedal o kohezijski politiki EKP 21-27 in podnebnem skladu.

Miran Gaberšek, višji svetovalec za promet na Mestni občini Celje ima 23 let delovnih izkušenj na področju prometa in trajnostne mobilnosti.

Urša Dorn, Svetovalka za turizem ima 20 let delovnih izkušenj na področju razvoja turizma in kulturne dediščine in strokovnega dela na EU projektih. Od leta 2008 je zaposlena na Zavodu Celeia Celje.

Miran bo v svoji prezentaciji opisal pomen izgradnje regijskih kolesarski povezav, ki bodo združevale sosednje občine in omogočile razvoj trajnostne mobilnosti in turizma v savinjski regiji. Predstavil bo tudi vzpostavitev sistema bike sharing z imenom KolesCE, ki je postavljen regijsko in v njem sodeluje že 10 občin.

V drugem delu bo besedo prevzela Urša in predstavila mesto Celje kot privlačno turistično destinacijo in novo strateško pozicioniranje, kot aktivne mestne ter OUTDOOR destinacije s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu.

Anja Zagomilšek je soustanoviteljica in strokovna sodelavka Zavoda VOZIM, nevladne organizacije, ki ustvarja iniciative za družbene spremembe na različnih področjih. Ima 16 let izkušenj z vodenjem in koordinacijo projektov, organizacijo dogodkov in delom z mediji tako v Zavodu VOZIM kot drugje. V zadnjih letih se posveča predvsem področju trajnostne mobilnosti in spreminjanju mobilnostnih navad. Pri tem spodbuja vključevanje mladih, invalidov, predstavnikov lokalnih skupnosti in gospodarstva v procese spreminjanja in odločanja predvsem na lokalni ravni.

Govorili bomo o predstavitvi mehanizmov in akcij spodbujanja trajnostnega prihoda v službo pri zaposlenih, ki so prinesli obetavne rezultate ter spodbudili zaposlene k spoznavanju alternativnih možnosti prihodov v službo in spreminjanju mobilnostnih navad.

Namenjena je predstavitvam projektov spodbujanja trajnostne mobilnosti v celjskih osnovnih šolah, ter delavnic za dijake in študente v okviru projekta Izobraževanje za trajnostno mobilnost.

Njen namen je prikazati, da so lahko mladi kakovostni partner pri identifikaciji izzivov trajnostne mobilnosti in pripravi idej in predlogov za njihove rešitve v lokalnem okolju s potencialom na širjenje na regionalen in nacionalen nivo.

Knific Tjaša je magistrica fizioterapije zdravstvene fakultete Ljubljana. Nekdanja tenisačica, sedaj mama treh mladih kolesarjev je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v Centru za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja. Je raziskovalka in predavateljica na področju fizioterapije, telesne dejavnosti za krepitev zdravja, sistemov javnega zdravja in aktivnega in zdravega staranja. Njeni trenutni projekti so poleg pospešenega nabiranja kolesarske kondicije zlasti promocija zdravega gibalnega vedenja odraslih in vzpostavitev novosti na področju preventivne oskrbe starejših na domu.

V predavanju bom skozi prizmo zadnjih epidemioloških podatkov nacionalnih in mednarodnih raziskav na kratko osvetlila breme debelosti v Sloveniji. Predstavila bom trende telesne dejavnosti in aktivnega transporta odraslih Slovencev, ter skušala razkriti mit zakaj smo v Sloveniji kljub dobrim genom, navdušujoči naravi in vrhunskim športnikom še vedno premalo telesno dejavni.

Samo Rauter je docent na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in je med drugim tudi nosilec izbirnega predmeta kolesarstvo. Tematika raziskovanja so predvsem različni vidiki proučevanja vzdržljivostnih športnikov. V preteklosti je bil tudi sam aktiven gorski kolesar, v zadnjem obdobju pa deluje kot trener gorskih kolesarjev.

Na predavanju se bomo dotaknili različnih skupin kolesarjev. Govorimo lahko o kolesarjih, ki jim kolo predstavlja zgolj prevozno sredstvo ali tistih, ki jim kolesarstvo/kolesarjenje pomeni način življenja. Spregovorili bomo o različnih oblikah kolesarjenja, ustreznem položaju na kolesu, o obremenitvah med kolesarjenjem itn. Skratka kako se ustrezno pripraviti, da nam bo vožnja s kolesom predstavljala užitek.

Primož Jeralič je leta 2008 po nesrečnem padcu na smučišču pristal na invalidskem vozičku. Vendar ga to ni ustavilo. Še vedno je predan športu, kot je bil pred poškodbo. Leta 2016 je nastopil kot prvi ročni kolesar iz Slovenije na paralimpijskih igrah v Riu. Danes ga lahko srečamo v vlogi Nacionalnega sveta invalidov Slovenije kjer je zaposlen, predavatelja, inovatorja in predvsem velikega ljubitelja kolesarjenja. Je velik zagovornik, da bi moral biti šport dostopen vsem in za vsakogar.

David Razboršek je strokovnjak s področja marketinga in marketinga družbenih sprememb. Vodi nevladno organizacijo Zavod Vozim, ki ustvarja iniciative za spremembe na področjih prometne varnosti, trajnostne mobilnosti, zdravega načina življenja, preprečevanja diskriminacije, ipd. David je pridobljeno znanje in izkušnje, kot direktor marketinga večjega podjetja, nadgradil na področju socialno-marketinških strategij in družbeno odgovornih iniciativ s ciljem reševanja družbenih problemov. Projekti zavoda so prejeli več dest nacionalnih in mednarodnih nagrad s področja učinkovitega komuniciranja in vplivanja na vedenja. David je zaradi nesreče pri deskanju na snegu paraplegik, ob prostem času pa strasten ročni kolesar.

Predstavitev z naslovom Vključujoče kolesarjenje je namenjena poslušalcem, da izvejo več o zgodovini parakolesarstva, različnih kategorijah, tekmovanjih in razvoju le tega v Sloveniji. Poslušalci bodo lahko izvedeli tudi več zanimivosti o parakolesarstu, ki jih poznajo le najboljši poznavalci. Predstavljen bo projekt Kolesarji brez ovir, ki spodbuja ročno kolesarjenje med gibalno oviranimi osebami. Omogoča izposojo ročnih koles in njihovo uporabo na prilagojenih kolesarskih trasah. Več na www.parakolesar.si

Andrea Backović Juričan je višja predavateljica, fizioterapevtka, delovna terapevtka in univerzitetna diplomirana organizatorka. Dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot nacionalna promotorka zdravja in vodja področja telesne dejavnosti v Centru za upravljanje programov preventive in krepitev zdravja. Njeno delo temelji na raziskovanju in razvoju ter implementaciji in evalvaciji različnih nacionalnih intervencij in politik. Pripravlja znanstvene in strokovne prispevke ter laična gradiva vezana na promocijo zdravja in telesno dejavnost. Je velika zagovornica interdisciplinarnega sodelovanja ter sodobnih javnozdravstvenih pristopov in ukrepov. Sodelovala je tudi že pri številnih projektih s področja promocije kolesarjenja ter pri pripravi nacionalnega Strateškega načrta za kolesarjenje.

Predavanje zajema obrazložitev Skupnostnega pristopa k zdravju (kaj je, kako ga izvajamo, kakšne so njegove prednosti in kdo vse sodeluje). Na kratko bo opisan nacionalni program Skupaj za zdravje s poudarkom na telesni dejavnosti ter drugi primeri dobre prakse v povezavi s kolesarjenjem.

Tomaž Gorenc je ustanovitelj in direktor Inštitut za zdravje in okolje, kjer povezujemo teme okolja in javnega zdravja s poudarkom na podnebnih spremembah in kakovostjo zraka. Ima raznovrstne karierne izkušnje s področja projektnega vodenja, vzpostavitve trajnostnih strategij, sodelovanja z občinskimi, državnimi in evropskimi organi ter podjetji. Od leta 2021 ima Impact Hubu Ljubljana funkcijo vodje programov s področja trajnostnega razvoja. Tomaž je tudi izvoljen član Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja, ki je posvetovalno telo ministra za okolje, podnebje in energijo.

Na predavanju se bomo v povezavi s kolesarjenjem dotaknili primera poljudnoznanstvene raziskave onesnaženosti zraka z NO2 na lokacijah ter smernice za zmanjševanje izpostavljenosti onesnaževalom iz prometa v vrtcih, šolah in njihovi okolici.

dr. Maja Simoneti, je krajinska arhitektka, urbanistka in prostorska načrtovalka, članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva krajinskih arhitektov Slovenije, zaposlena na IPoP- Inštitutu za politike prostora. V preteklosti se je v praksi ukvarjala s prostorskim načrtovanjem in presojami vplivov na okolje na državni in lokalni ravni, sodelovala na natečajih, pri snovanju idejnih in izvedbenih projektov in izdelavi številnih strokovnih in aplikativno raziskovalnih nalog. Zadnji čas se osredotoča na zagovorništvo javnih interesov v urejanju prostora in teme s področja trajnostnega urbanega razvoja, prostorskega načrtovanja in upravljanja prostora, urejanja javnega prostora in aktivne mobilnosti v povezavi s participacijo javnosti, javnim zdravjem in podnebnimi spremembami.

V prispevku bodo skozi izkušnje programa Aktivno v šolo in zdravo mesto in povezanih projektov predstavljeni primeri dobre prakse spodbujanja aktivne hoje otrok v šolo. Izvedeli bomo, kako ambicija skupnosti poskrbeti za zdravje in dobro počutje otrok spremeni pogled na hojo v šolo, na načrte šolskih poti, potovalne navade in prometne rešitve v lokalnem okolju, pa tudi to, da si otroci želijo hoditi v šolo aktivno.

Neža je zaposlena na Centru Janeza Levca Ljubljana (CJL) in Društvu za kulturo inkluzije (DKI). Magistrirala je na Fakulteti za šport, kjer je trenutno tudi doktorska študentka. Pred pridružitvijo DKI in CJL je štiri leta vodila rekreacijo na URI Soča, kjer je paciente z omejitvami na gibalnem področju vključevala v telesne dejavnosti ter spodbujala njihovo samostojnost in zdrav življenjski slog. Neža ima licenco Strokovna delavka v športu invalidov (2. stopnja) in je vodja prilagojenih športnih programov ter ustanoviteljica vadbe Specialni Telovaj.

Splošna ozaveščenost in podporno okolje za ranljive skupine kolesarjev sta nujna za izboljšanje njihovih pogojev kolesarjenja. Razumevanje različnih potreb in zagotavljanje ustreznih prilagoditev. so ključni dejavniki za enakovredno vključevanje ranljivih skupin kolesarjev v družbo. Zato imejmo v zavesti ... »kar je primerno in prilagojeno za ranljive skupine, je prav tako primerno in ustrezno za vse ostale. Nasprotno pa pogosto ne drži.«