V Narodnem domu Celje je 12. in 13. junija potekala 2. nacionalna kolesarska konferenca v organizaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Mestno občino Celje. Na konferenci je sodelovalo več kot 100 udeležencev.
Prvi dan konference so sodelujoči domači in tuji strokovnjaki govorili o kolesarjenju kot prometnem načinu dnevne mobilnosti, slišali pa smo lahko tudi praktične primere dobrih praks spreminjanja potovalnih navad.
Udeležence so ob odprtju konference pozdravili minister Bojan Kumer v imenu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, veleposlanik kraljevine Nizozemske, Johan Verboom, župan Mestne občine Celje Matija Kovač in dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje.
V uvodnem predavanju je prof. dr. Zvezdan Pirtošek predstavil pomen povezave med gibanjem, procesi v možganih in ohranjanju zdravja. Znanstvene raziskave kažejo, da je kolesarjenje ena od aktivnosti, ki zaradi izločanja endorfinov pomembno vpliva na razvoj novih možganskih celic in nevronskih povezav. Kot je povedal prof. dr. Pirtošek, je kolesarjenje zdravilo, ki med drugim zmanjšuje stresni hormon kortizol in prispeva k daljšemu in bolj kakovostnemu življenju.
Martin Eder z Ministrstva za podnebje, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo v Avstriji je predstavil avstrijsko kolesarsko strategijo. Kot pravi, je nacionalna kolesarska strategija prvi korak na poti k spremembam k zmanjševanju emisij, ki jih povzroča transport. V avstrijski nacionalni strategiji imata svoje mesto tako promocija in osveščanje na vseh nivojih kot investicije v infrastrukturo kot so npr. parkirišča za kolesa. Med ključnimi ukrepi na nacionalni ravni vidi dvig parkirnin v mestih in omejitvi hitrosti na 30km/h.
Nizozemska je poleg Danske ena kolesarjem najbolj prijaznih držav. Kljub temu, da kolo za dnevno mobilnost uporablja ena četrtina državljanov, so njihovi cilji še višji. Erik van den Eijnden z Ministrstva za infrastrukturo in vode na Nizozemskem je predstavil pot od nacionalne strategije do njene implementacije. Pri tem je pomembno sodelovanje vseh deležnikov, upoštevanje potreb kolesarjev in razumevanje človeške plati mobilnosti. Izpostavil je še zanimiv ukrep, ki se ga poslužujejo na Nizozemskem in sicer vključujevanje stanovanjske politike in umeščanje novogradnj na področja z razvitim javnim potniških prometom in kolesarjem prijazno infrastrukturo. Cilj 10-letne strategije, ki jo uresničujejo preko projekta »Tour de Force« je 20% več prevoženih kilometrov na kolesu na nacionalni ravni.
Milena Černilogar Radež z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je v svoji predstavitvi omenila, da so si deležniki, ki so bili vključeni v pripravo strateškega načrta za razvoj kolesarstva kot vizijo zadali Slovenijo kot kolesarsko državo, saj s kolesa res lahko občutimo in doživimo lepote Slovenije. Izpostavila je tudi, da imamo še veliko potenciala za razvoj kolesarstva, predvsem na področju dnevne mobilnosti. Za doseg palete ciljev, ki so si jih zadali, pa bo ključno sodelovanje več deležnikov.
Gregor Steklačič iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je povzel ključne dosežke in ugotovitve iz pretekle perspektive Evropske kohezijske politike s področja investicij v kolesarstvo ter poudaril, kateri ukrepi bodo podprti v bodoči finančni perspektivi. Predvsem bodo v razpisnih pogojih dali več poudarka zagotavljanju višjih standardov izgradnje kolesarske infrastrukture v celoti. Namreč, če omogočimo pogoje za kolesarjenje, ki so prijazni za uporabo ranljivih skupin uporabnikov, potem smo poskrbeli za boljše in varnejše kolesarjenje vseh.
Na okrogli mizi z naslovom »Kako kolesarjenje kot oblika trajnostne mobilnosti in telesne dejavnosti vpliva na okolje, zdravje, podnebje in energetsko učinkovitost« so se sodelujoči govorci strinjali, da so mehki ukrepi za trajnostno mobilnost potrebni, vendar niso zadostni za korenito spreminjanje navad ljudi, ki svobodo premikanja povezujejo predvsem z avtomobilom.
Andrej Gnezda z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je poudaril, da je promet velik problem, ki se ga moramo zaradi podnebnih sprememb lotiti takoj. Država bo še naprej podpirala občine pri gradnji kolesarske infrastrukture, ne le finančno, temveč tudi s svetovanjem o pravilnem umeščanju. Matjaž Česen z Inštituta Jožef Stefan je potrdil, da znašajo emisije iz prometa 40%, večina iz avtomobilskega prometa. Da bi dosegli nacionalne cilje do leta 2050, bi morali zmanjšati ogljični odtis iz 4.000 kilo ton na 70 kilo ton emisij.
Nela Halilović meni, da smo Slovenci zelo navezani in odvisni od osebnih avtomobilov, več kot pol poti je krajših od 2 km, čeprav to velikokrat ni najhitrejša izbira. Zato je letos stekla nacionalna pobuda Polni zagona kolesarimo v službo za spodbujanje opravljanja dnevnih poti v službo s kolesom. Na tem področju so navade najbolj zakoreninjene. V enomesečnem pomladanskem izzivu je sodelovalo 1.212 kolesarjev, ki so skupaj opravili 105.468 km in s tem okolju prizanesli s 16 tonami CO2 emisij oz. toliko, kolikor ga v enem letu absorbira 331 dreves. Kar je organizatorje pozitivno presenetilo, je bila udeležba posameznikov iz cele Slovenije, prihajajo namreč iz 105 različnih občin po Sloveniji (49.5% vseh slovenskih občin) ter, da se je akciji pridružilo 261 oseb, ki so prej malo kolesarile (manj kot 1x na teden), 71 pa je bilo takih, ki prej niso nikoli kolesarile.
Prvi dan se je zaključil s predstavitvijo primerov dobrih praks iz lokalnega okolja. Miran Gaberšek iz Mestne občine Celje in Urša Dorn iz Zavoda Celeia sta predstavila novosti v savinjsko-celjski regiji, med drugim številne nove povezave s sosednjimi mesti. Od leta 2018 v Celju ponujajo bike sharing, ki se lahko uporablja tudi za dnevno mobilnost med občinami. Občani najpogosteje najemajo elketrična kolesa.
Zadnji del, ki ga je vodila Anja Gomilšek iz Zavoda Vozim, je zagotovo navdihnil in opogumil udeležence. Saša Košec Jazbinšek iz podjetja Cetis, Tina Špenko iz Decathlona in Alen Obrez iz Mestne občine Celje so predstavili, kako so se lotili projekta dnevne mobilnosti v svojih kolektivih. Kot je povedala Tina Špenko, jih veseli odziv zaposlenih, ki jim več od finančne nagrade (dodatnih 0,21 eur za vsak kilometer trajnostnega prihoda na delo) pomeni boljše počutje. V Mestni občini Celje so za spodbujanje trajnostnega prihoda na delo uvedli 4-tedensko zbiranje točk in tekmovanje med oddelki. Alen Obrez je poudaril, kako pomemben je dober zgled – v njihovem primeru župan Matija Kovač. V času akcije so prihod na delo z avtomobili zmanjšali z 41 na 20%. Rezultat je spodbuda, da bodo akcijo še nadaljevali.
Po »podnebju prijaznejšem kosilu«, ki ga je pripravila restavracija Galerija okusov, prva slovenska restavracija s trajnostnim certifikatom Green Key, so predstavniki občine Celje udeležence popeljali po mestu na ogled kolesarske infrastrukture, najbolj zagnani pa so kolesarski izlet podaljšali vse do Žalca.
Drugi dan konference se je začel s predavanjem Tjaše Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je skozi prizmo zadnjih epidemioloških podatkov spregovorila o bremenu debelosti in s tem povezanega sedentarnega vedenja. Priporočila NIJZ gredo v smeri krajšega časa sedenja in povečanje časa gibanja in aktivnosti v vsakdanjem življenju.
Samo Rauter s Fakultete za šport je v predavanju z naslovom »Kaj moramo vedeti preden sedemo na kolo« med drugim predstavil najpogostejše napake pri rekreativnem kolesarjenju kot so pomanjkljiva priprava na kolesarjenje, neustrezna izbira kolesa in trase.
Primož Jeralič z Nacionalnega sveta invaidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in David Razboršek iz Zavoda Vozim, oba ročna kolesarja, sta izpostavila, da lahko s celostnim in vključujočim pristopom na kreativen način spodbujamo spremembe navad. Predstavila sta razvoj parakolesarstva v Sloveniji, različne oblike kolesarjenja invalidov in pilotni projekt Kolesarji brez ovir.
O skupnostnem pristopu na področju telesne dejavnosti in kolesarjenja v lokalni skupnosti
je govorila Andrea Backović Juričan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Osnovni korak je ustanovitev lokalne skupine za krepitev zdravja (LSKZ), ki oblikuje vizijo skupnosti, oceni stanje in potrebe in identificira probleme in cilje v skupnosti.
Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje je predstavil problematiko onesnaženja zraka in možnosti za zmanjšanje izpostavljenosti onesnaževalom iz prometa s smernicami za otroke, mladostnike, šole in lokalne skupnosti, ki vključujejo tudi spodbujanje otrok in staršev k hoji in kolesarjenju.
Maja Simoneti z Inštituta za poltike prostora je z udeleženci delila izkušnje iz prakse spodbujanja aktivne hoje v šolo. V okviru projekta »Aktivno v šolo in zdravo mesto« so izvedli raziskavo, ki kaže, da si otroci želijo hoditi v šolo peš in s kolesom. Zato preko projekta podpirajo šole, občine, starše in otroke pri omogočanju aktivne hoje v šolo, promovirajo aktivno mobilnost in želijo umestiti skrb za zdravje v prostorsko in urbanistično načrtovanje.
Neža Adamič, mag. prof. šp. vzg. in strokovna delavka v športu invalidov Center Janeza Levca Ljubljana je poskrbela za aktivne odmore med konferenco in pritegnila udeležence, da so naredili nekaj kratkih razgibalnih vaj. V svojem predavanju je kot predstavnica Društva za kulturo inkluzije predstavila, kako v društvu z različnimi programi in aktivnostmi vključujejo osebe s posebnimi potrebami. Izpostavila je pomen ustrezne infrastrukture, prilagojenih koles in omogočanje enakopravnega sodelovanja ranljivim skupinam.
Anja Zagomilšek iz Zavod VOZIM je govorila o tem, da mlade premalo poslušamo in jih vključujemo v pomembne odločitve. V Zavodu Vozim si prizadevajo, da bi mladi (so)oblikovali sistem varne in trajnostne mobilnosti. Kot pozitiven primer je navedla Mestno občino Celje, ki v procese ustvarjanja vsebin vključuje mlade in jim omogoča aktivno participacijo. Tak primer je akcija Celje se pelje trajnostno v šolo, v kateri je sodelovalo 10 osnovnih šol in 2.347 učencev. V nekaterih razredih so zabeležili več kot 90% trajnostnih prihodov v šolo.
Na okroglo mizo o pomenu izobraževanja in vključenosti mladih v načrtovanje oblik trajnostne mobilnosti sta Anja Zagomilšek iz Zavoda Vozim in Sonja Majcen iz Mladinskega centra Celje povabili dijake celjskih srednjih šol, ki so predstavili svoj pogled in rešitve za trajnostno mobilnost. Moto »več kolesa, manj stresa« jih je vodil do idej kot je KoloParty, izpostavili so tudi uporabo javnega potniškega prometa, da bi potovali hitreje in ceneje.
Zadnja tema je bil projekt 29. Kolesarska dirka po Sloveniji, ki ga je predstavil Bogdan Fink, direktor dirke, ki je v 30-ih letih postala vrhunski mednarodni športno – turistični projekt, ki na slovenske ceste pripelje najboljše kolesarje sveta. Začetek letošnje dirke bo prav v Celju, 14. junija.
Udeleženci konference so imeli po zaključeni konferenci možnost vodenega kolesarjenja v okolici Celja z ogledom lokacije, kjer se bo dirka začela.
Oba dneva so na ploščadi pred Narodnim domom potekale sprmljevalne aktivnosti, med drugim je bila v okviru akcije Polni zagona na voljo tudi popravljalnica koles.
Organizacijo konference so podprli številni partnerji, med drugimi Zavod Celeia Celje, Dober tek Slovenija, Veleposlaništvo kraljevine Nizozemske in Zavod Vozim.
Foto: Jan Hajšen
