Dr. Dušan Petrovič je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Je predstojnik Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Oddelku za geodezijo ter poučuje predmete iz kartografije na študijih vseh stopenj na FGG in po en predmet na Fakulteti za arhitekturo in Fakulteti za družbene vede UL. Kot predavatelj je gostoval na Tehnični univerzi v Gradcu in Univerzi v Sarajevu. Področja znanstvenih raziskav obsegajo oblikovanje in izdelavo sodobnih kartografskih upodobitev, razvoj topografsko-kartografskega sistema, pridobitev topografskih podatkov iz podatkov letalskega laserskega skeniranja in posnetkov daljinsko vodenih letalnikov ter uporabo kart in orientacijo na terenu. Je podpredsednik Mednarodnega kartografskega združenja ICA in predsednik Kartografske sekcije pri Zvezi geodetov Slovenije, prav tako je glavni urednik strokovne revije Geodetski vestnik, ki jo izdaja Zveza geodetov Slovenije. Sodeluje v Orientacijski zvezi Slovenije, Mednarodni orientacijski zvezi, Planinski zvezi Slovenije ter Zvezi tabornikov Slovenije. Je avtor več različnih kart, sodeloval je pri vzpostavljanju topografsko - kartografskega sistema Slovenije po osamosvojitvi.

Herbert Tiemens je priznani strokovnjak z več kot 25-letnimi izkušnjami na področju kolesarske politike, urbanističnega načrtovanja in oblikovanja mest. Deluje v Utrechtu na Nizozemskem, kjer sodeluje pri najvišji ravni praks za oblikovanje prijetnih mest doma in v tujini. Svetoval je številnim mestom in organizacijam širom celega sveta, vključno mestom Kopenhagen, Helsinki, Washington DC, Winnipeg ter številnim mestom in projektom na Nizozemskem.

Trenutno je zaposlen v mestu Utrecht kot povezovalec za regionalno načrtovanje in mednarodne zadeve. Je član svetovalnega odbora Fietsberaad – nizozemskega centra znanja za kolesarsko politiko – in je soavtor priročnika za oblikovanje kolesarske infrastrukture na Nizozemskem. Ima široko znanje o trajnostnem razvoju mest in kolesarstvu. Njegova strokovnost je v povezovanju deležnikov ter usklajevanju kratkoročnih ukrepov s strateškimi dolgoročnimi cilji.

Diplomiral je iz urbanističnega načrtovanja s specializacijo v prometnem načrtovanju.

David Rønnov je urbanist in prometni načrtovalec v pisarni za kolesarske hitre povezave v regiji glavnega mesta Danske. Deluje v Københavnu. Sodeluje pri usklajevanju načrtovanja in izgradnje več kot 850 km načrtovanih hitrih kolesarskih povezav v 27 občinah regije ter pri nenehnem nadgrajevanju že obstoječih 244 km. Ukvarja se tudi z večmodalnostjo, saj ima povezovanje kolesarjenja in javnega prevoza velik potencial.

David je tudi osebno zagrizen kolesar in se zaveda, da je pri kolesarski infrastrukturi pomembna vsaka podrobnost in da je za uspeh potrebna potrpežljivost in vztrajnost.

Je diplomirani inženir trajnostnega urbanega načrtovanja z Univerze v Aalborgu.

Neja Saksida je zaposlena na Direkciji RS za infrastrukturo, kjer je zadolžena za koordinacijo projektov kolesarske infrastrukture, ki se bodo izvajali v okviru Dogovora za razvoj regij. Po izobrazbi je magistrica znanosti s področja ekonomije in ima bogate 20 letne izkušnje na področju evropske kohezijske politike in infrastrukturnih projektov. Do pred kratkim je bila zaposlena na Ministrstvu za infrastrukturo, kjer je sodelovala pri izvajanju projektov sofinanciranih iz EU programov ter pri vzpostavljanju sistema evropske kohezijske politike, pripravo navodil, priročnikov. Poleg tega je na Ministrstvu za infrastrukturo 14 let vodila komisijo za pregled in oceno investicijske dokumentacije za področje državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva. Komisija je bila velikokrat izpostavljena kot primer dobre prakse.

Po zgledu drugih evropskih držav je tudi Slovenija in Direkcija RS za infrastrukturo intenzivno pristopila k ureditvi krovnega državnega kolesarskega omrežja, kot enega izmed stebrov trajnostne mobilnosti.

izr. prof. dr. Sergej Gričar je prorektor za kakovost ter dekan Fakultete za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu. Je dvojni doktor znanosti s področij kvantitativne ekonomije in managementa, ter predstojnik Katedre za poslovanje, podjetništvo in organizacijo. Njegovo raziskovalno delo obsega upravljanje kakovosti, trajnostni razvoj, ekonometrijo ter povezovanje javnega in zasebnega sektorja. Kot nekdanji študent ekonometrije v Köbenhavnu prinaša v slovenski prostor vpogled v nordijske pristope k podatkovno podprtemu odločanju in trajnostni mobilnosti. Je tudi aktiven kolesar in zagovornik zdravju prijaznega načina življenja.

Na 4. Nacionalni kolesarski konferenci bo predstavil visokošolski pogled na strateške izzive trajnostne mobilnosti in sodelovanja z delovnim okoljem.

Annika Morath je vodja projektov pri The Danube Office, neprofitni organizaciji za podonavsko regijo, ki pokriva mesti Ulm in Neu-Ulm v Nemčiji

Njeno osrednje področje je trajnostna mobilnost. Trenutno sodeluje pri projektu Active2Public Transport, ki ga financira EU in katerega cilj je boljše povezovanje kolesarjenja in hoje z javnim prevozom. Na Univerzi v Tübingenu je diplomirala iz političnih ved in bližnjevzhodnih študij, na Univerzi v Leipzigu pa je magistrirala iz evropskih študij. Annika je strastna vsakodnevna kolesarka in rada raziskuje nove kraje na trajnosten način.

Mednarodna raziskava „Danube Cycling Tourists Survey 2024“ je del projekta EU Interreg Danube Region Active2Public Transport (A2PT), katerega cilj je boljše povezovanje kolesarjenja in hoje z javnim prevozom.

Karla Sitar je vodja Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Mestne občine Velenje. Na to funkcijo je bila imenovana februarja 2021, potem ko je šest let uspešno vodila SAŠA inkubator, pred tem pa je bila vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo na isti občini. Pod njenim vodstvom urad izvaja ključne projekte za prestrukturiranje regije iz premogovniške v pametno regijo. Med njimi so prenova Stare elektrarne v Center prihodnosti, vzpostavitev Tehnološkega parka Velenje ter sodelovanje v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Urad trenutno izvaja več mednarodnih projektov in je vložil prijave za investicijske projekte v skupni vrednosti 54 milijonov evrov. Karla Sitar je znana po svoji zavezanosti trajnostnemu razvoju, inovacijam in vključevanju mladih v razvojne projekte, kar pomembno prispeva k preobrazbi Velenja v sodobno in trajnostno naravnano mesto.