Kristof De Mesmaeker je direktor oddelka za načrtovanje pri Brussels Mobility, odgovoren za mobilnostno politiko, javna dela in varnost v cestnem prometu. Njegov oddelek skrbi za strateške zadeve glede mobilnosti, vključno z razvojem, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem regionalnega načrta mobilnosti "Good Move," ki je prejel nagrado SUMP 2020 Evropske komisije. Oddelek se ukvarja tudi z zakonodajo, storitvami mobilnosti, analizo podatkov, strateškimi študijami in partnerstvi z 19 občinami v regiji. Poleg tega nadzoruje tudi operaterja javnega prevoza, ki upravlja metro, avtobuse in tramvaje.

Kristof De Mesmaeker bo delil primere dobrih praks iz Belgije, kjer so se s kolesarsko politiko zavezali k povečanju deleža koles v prometu. Spoznali boste Regionalni načrt mobilnosti "Good Move" in vizijo za bolj zdravo, varno in zeleno mesto. Slišali boste o uspehih in pridobljenih izkušnjah iz iniciative za povečanje uporabe koles, razpravljali pa bomo tudi o ozaveščanju preko kampanj, izobraževanj in kolesarskih eksperimentov.

Tadej Žaucer je vodja Sektorja za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer se zadnja leta posveča področju celostnega prometnega načrtovanja, še posebej pa temam aktivne mobilnosti in parkirne politike. Po izobrazbi arhitekt, sicer pa Ljubljančan in vsakodnevni kolesar, se večino časa strokovno posveča urbanizmu, kakovosti javnega prostora in trajnostni mobilnosti. Pred zaposlitvijo na ministrstvu je deloval kot arhitekt na nekaj večjih projektih, kot asistent za prostorsko načrtovanje in urbanizem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in na Inštitutu za politike prostora, katerega soustanovitelj je bil.

Ministrstvo je doslej pomagalo občinam pri načrtovanju in izvajanju projektov, predvsem na področju kolesarske infrastrukture v mestih in zaledju. Sofinancirali so gradnjo kolesarskih stez, pasov, poti ter vzpostavitev javnih sistemov izposoje koles in kolesarnic. Zakon o celostnem prometnem načrtovanju predvideva zasnovo lokalne infrastrukture za hojo in kolesarjenje, kar omogoča sklenjeno omrežje kolesarskih površin. S povečanjem kolesarskih povezav v zaledje se odpira možnost širše uporabe e-koles za dnevne poti. Tadej Žaucer bo v svojem predavanju govoril o subvencijah za nakup e-koles, kot načinu spodbujanja poti na delo s kolesom.

Vita Kontić Bezjak je sodelavka Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL). Po izobrazbi diplomirana novinarka, se je Mestni upravi MOL pridružila leta 2009 kot sodelavka evropskega projekta CIVITAS Elan. Skrbela je za komuniciranje, odnose z javnostmi in ozaveščanje o trajnostni mobilnosti. Po uspešnem zaključku projekta je v Kabinetu župana nadaljevala delo na področju odnosov z javnostmi. Od novembra 2020 v OGDP izvaja naloge za spodbujanje trajnostne mobilnosti in izboljšanje javnega prostora. Kolesarjenje je njena najljubša oblika mobilnosti.

Vita Kontić Bezjak bo predstavila napredek Ljubljane pri razvoju kolesarjenja. Mestna občina Ljubljana nenehno izboljšuje kolesarsko infrastrukturo, spodbuja kolesarjenje z novimi storitvami in promocijo ter investira v rekonstrukcijo cest in javnega prostora, kjer daje prednost pešcem in kolesarjem. Zagotavljajo delovanje priljubljenega sistema izposoje koles BicikeLJ, imajo več kot 400 km urejenih kolesarskih površin, pešce in kolesarje pa podpirajo tudi s športno-rekreativnimi površinami. Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016, je trikrat zaporedoma med 20 najbolj kolesarjem prijaznimi mesti na svetu po indeksu The Copenhagenize.

Marco je ambiciozen in strasten višji prometni načrtovalec, ki stranke spodbuja k prioritizaciji kolesarjenja in aktivnega potovanja. Postavlja visoke standarde za svoje delo in verjame, da je natančnost ključna pri načrtovanju za kolesarjenje. Ima bogate izkušnje na nizozemskem in irskem trgu, kjer je delal na različnih prometnih projektih, vključno s pozicijo prometnega načrtovalca v Dublinu. Deloval je tudi v Belgiji, Kanadi, Turčiji, Maleziji in Združenem kraljestvu. Razumevanje lokalnega konteksta je po njegovem mnenju ključno za uspeh kolesarskih projektov. Marco, diplomirani urbanist, vodi projekte v podjetju Arcadis in je aktiven na Instagramu (gaelic.cycling).

Kolo lahko konkurira avtomobilu. Kot samostojen način prevoza za krajša potovanja in v kombinaciji z vlakom (ali drugim javnim prevozom) za daljša potovanja. Da bi ta potencial v celoti izkoristili, so potrebni ukrepi, ki na eni strani povečajo privlačnost kolesa kot načina prevoza, na drugi strani pa zmanjšajo privlačnost konkurenčnega načina prevoza: korenček in palica. V predstavitvi bo Marco Mulder obravnaval več elementov, ki so bistveni za zagotavljanje konkurenčnosti kolesa v primerjavi z avtomobilom.

Lea Rikato Ružić je prometna načrtovalka pri podjetju PNZ d.o.o. in tudi predsednica Ljubljanske kolesarske mreže, društva za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa. Ima več kot 14 let delovnih izkušenj na področju načrtovanja trajnostne mobilnosti. Po izobrazbi geografinja z magisterijem iz prometnega načrtovanja se je začela s temo kolesarjenja in trajnostne mobilnosti ukvarjati leta 2009 po enoletnem bivanju v Utrechtu, ki je kronan za kolesarjem najbolj prijazno mesto na svetu. Od leta 2016 se pri PNZ d.o.o. ukvarja s celostnim prometnim načrtovanjem in strategijami. Trdno verjame, da je kolesarjenje ena od rešitev za mnoge okoljske, prostorske in zdravstvene težave, ki pestijo mesta.

Tema predavanja so kolesarska parkirišča kot predpogoj za spodbujanje kolesarjenja na delo. Vsaka pot s kolesom se, podobno kot z avtomobili, začne in konča na parkirišču. In tako kot razpoložljivost parkirišč za avtomobile zelo pomembno vpliva na to, ali se bomo odpravili na pot z avtomobilom ali ne, je razpoložljivost in hkrati tudi kakovost kolesarskih parkirišč pomemben dejavnik pri izbiri kolesa kot prevoznega sredstva. V predavanju bo predstavljeno, kaj kolesarji pričakujemo od kolesarskih parkirišč in kakšnim napakam se je treba izogniti pri načrtovanju.

Matej Vovk z Nacionalnega centra za upravljanje prometa RS bo delil najnovejše podatke o kolesarski infrastrukturi in storitvah ter težave, s katerimi se soočajo iskalci le teh. Predstavil bo formate in platforme za iskanje podatkov o kolesarski infrastrukturi, ki pogosto trenutno še ne dajejo informacij, ki bi bili pomembni za načrtovanje poti kolesarja.

Klemen Gostič, geograf in sociolog, se je iz navdušenega rekreativnega kolesarja v mladih letih, prelevil v vodjo mednarodnih projektov z desetletnimi izkušnjami na področju podnebno nevtralne in povezane trajnostne mobilnosti. Svoje strokovne veščine je razvijal na Prometnem institutu Ljubljana, trenutno pa se na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije osredotoča na inovativne pristope k trajnostnem prometnem načrtovanju in pripravi celostnih prometnih strategij tako na občinski kot regionalni ravni, Klemen je vodja številnih mednarodnih projektov v okviru programov Interreg, H2020 in Norveškega mehanizma (projekta SmartMOVE in ReMOBIL), katerih skupni imenovalec je uvajanje trajnostnih prometnih politik, uvajanje inovativnih rešitev trajnostne mobilnosti na regionalni ravni ter spodbujanje zaposlovalcev k uporabi bolj trajnostnih prometnih sredstev.

Vsakodnevno se v prestolnico, kjer je četrtina vseh delovnih mest v državi, na delo pripelje več kot 120.000 ljudi. Posledično osrednji izziv Ljubljanske urbane regije predstavlja spopadanje z naraščajočimi prometnimi negativnimi eksternalijami ter iskanje inovativnih rešitev na področju trajnostne mobilnosti. Skozi predstavitev bo Klemen Gostič predstavil osrednje rezultate projekta SmartMOVE, ki se osredotočajo na težave podjetij in organizacij pri povečanju kolesarjenja na delo ter uvajanju ostalih oblik trajnostne mobilnosti.

Katarina Sladoljev se je v kolesarjenje zaljubila med več kot desetletnim delom v luksuznem aktivnem turizmu za ameriško podjetje, kjer je z gosti (tudi) kolesom raziskovala svet. Z vodenjem projektov na področju trajnostne mobilnosti se ukvarja zadnjih nekaj let – najprej na Ministrstvu za infrastrukturo, trenutno pa na Razvojni agenciji Sora v Škofji Loki. Kot univ. diplomirana komunikologinja za spodbujanje sprememb potovalnih navad najraje izvaja učinkovite kampanje, ki uporabnike pritegnejo k aktivnem preizkušanju novih, boljših načinov mobilnosti. Verjame, da je za uspeh potrebno sodelovanje vseh deležnikov na področju mobilnosti, saj se bomo z medsebojno pomočjo vsi lažje premikali po isti poti.

V Škofji Loki so se s projektom Trata 2.1 pilotno lotili spremembe potovalnih navad v poslovni coni, ki je največji generator prometa v občini. V predstavitvi zveste zakaj mora biti trajnostna mobilnost strateški cilj, kako so se procesa lotili v skladu z željami in potrebami zaposlenih, kdo je bil zadolžen za izvajanje, katere dobre prakse so preizkusili in koliko učinka so imeli. Poseben poudarek bo na izvedenih kampanjah za spodbujanje kolesarjenja Kolesarimo na delo in Zimski dan kolesarjenja, spodbujanje vseh oblik trajnostne mobilnosti Avto naj bo doma, kolikor se da in kampanji za spodbujanje sopotništva Z družbo v službo.